Before 30 kriza

Okej, saj imam še nekaj fore, ampak 28 bom kmalu. 2 leti se bosta pa potem najbrž obrnili, kot sneta sekira.

Veliko stvari me muči, kriza je uradno tu

Vse je bilo super do 25 leta na faksu. Izpite sem polagala, kot za stavo. Potem pa je vsa motivacija izginila v zadnjem letniku in ostal mi je tisti izpit zaradi katerega me je nekaj mesecev nazaj še CSD štrafal pri vračanju štipendije. Čisto sem pozabila nanj! Pa se ga kar ne morm spravit nardit.

Z lahkoto bi lahko rekla, da mi je žal, da sem se na faks sploh vpisala, ker nisem še zasledila priložnosti pri kateri bi mi lahko ta izobrazba koristila. Ampak ne bom, ker sem spoznala super ljudi in super nove izkušnje.

Pa te enolične službe.. Lani sem dala odpoved v Zari, zatem začela delat v bližnji fabrki, kjer je plača boljša, a vendar kljub temu opravljam delo, kot možača, popoldne pa želim blesteti za blog.

Tega v zadnjem času nameravam increasat, ker me bodo zaradi pomanjkanja dela v bližnjem najbrž vrgli vn (to mi deli) in tudi zato, ker to reees rada počnem ❣️ Nič mi nebi bilo ljubše kot kariera na spletu pa če bi za to morala delat cel dan. Le ne morem si privoščiti, da bi pustila neambiciozno službo, saj denar ne priteče takoj. Trapaste finance.. Jaz sem si pa pri 20ih zadala cilj, da bom do 30ga leta lastnica Burberryjevega trenča.

Za povrh pa je še zpit za avto zame največja mora. Delam ga s prestanki. Kar nekaj.. Res si že želim voziti ampak ne vem zakaj imam tako tremo pred vožnjo in kje sem jo dobila.

Aja ne smem pozabiti še na nastajanje gub! Sem si prejšnji teden naročila Dermaroller! Komaj čakam, da ga dobim ter opišem izkušnje z njim.

Okej, ravno sem prebrala, kaj sem do zdaj napisala. Pravkar sem ugotovila, da je to moj najbolj depresiven blog do zdaj!

Pa se rajši še malo obrnem v drugo smer

Konec konec lahko vse to še dosežem, kar sem zgoraj naštela, kajne?

Je pa sigurno, da si ne želim enoličnega, dolgočasnega in običajnega življenje. Sploh ne želim odrasti. Želim se nadejati strasti, želim si, da se vsak dan nekaj dogaja. Ob sebi si želim ljudi, ki mi bodo v navdih in motivacijo, ki bodo do mene čutili empatijo tako, kot jaz do njih ter, da bo to preprečilo nastanek gub vsaj do 40-ga leta. Voila!

 

 

Leave a Reply

Ko napišem naslednji prispevek se slišiva po e-mailuSPREMLJAJ ME
+