Grozen rojstni dan

Včeraj sem imela rojstni dan. Bi nanj kar pozabila, če nebi takoj zjutraj na mojem FB-ju videla voščil. Moram pa priznati, da se letos ob tem počutim tako slabo, kot še nikoli. Cel dan sem se skrivala in izogibala ljudem, ker sem se počutila preveč občutljivo za karkoli. Čeprav sem seveda kljub temu bila vesela voščil.

Dopolnila sem 28 let pa ne vem, če kaj v mojem življenju trenutno sploh gre v pravo smer. Še dobro, da imam moj dragi blogec, da lahko malo pojamram in se z njim zaposlim. Trenutno me le-ta najbolj veseli. Sploh pa je stvari veliko lažje napisati, kot pa jih povedati na glas.

Čudno obdobje je pri meni, ki traja že predolgo. Nič kaj mi ne gre, ne vem, če stopam v prave smeri. Preveč skrbi je v moji glavi. Ves čas sem tesnobna. Počutim se osamljeno, tudi, če so okrog mene še drugi. In najbrž me nebi nihče razumel. Kako me bo, če se še sama ne. Vsega česar se lotim me je strah ali pa se zaradi tega rajši sploh ničesar ne lotim, čeprav bi več, kot očitno potrebovala neko spremembo, ki bi mi dala boljše občutke.

Saj vem, da sem še mlada – a, ko se postaraš začneš preveč razmišljati o stvareh, ki te morijo. Zato sem se včeraj rajši za nekaj časa kar zaprla v sobo in v joku napisala tole. Ampak saj veste kaj pravi moj oči – po dežju vedno posije sonček. Tako, da je zelo pomembno, da ob takih trenutkih ostanemo kar se da pozitivni 💪

sonce po dežju

Leave a Reply

Ko napišem naslednji prispevek se slišiva po e-mailuSPREMLJAJ ME
+