Ideja za izlet in pravljica v naravi

Ker je bil v sredo  dela prost dan, sva se s fantom odločila, da bova aktivna. Da bova šla nekam na izlet. Po premišljevanju ali naj bo to kopanje ali kaj drugega, sva se odločila, da bova dan preživela v naravi. Oba sva skoraj enoglasno rekla, da greva na Veliko Planino, kjer sem nazadnje bila, ko sem bila še čisto majhna.

Odpravila sva se zjutraj in avto parkirala na brezplačnem parkirišču, od kjer sva pot nadaljevala peš. Še preden sva se parkirala pa sem lahko občudovala visoke iglavce, na obrobje teh pa krasne lesene koče, od katerih nekatere služijo, kot vikendi, druge kot domovi.

Na tabli je pisalo, da naju čaka ura in pol hoje, a sva midva seveda bila hitrejša?. Vmes sva se ustavila na kavici – in jasno, kot se za hribovca spodobi, na “jegru”;-).

Pohodniški menu

Pohodniški menu 😉

Nudili so tudi slastne domače jedi, a ni bil še čas za kosilo. Zato sva nadaljevala pot, narava pa je bila čedalje lepša.

Pod vrhom

Višje, kot sva se vzpenjala, več je bilo tudi kravic, ki so se pasle in ležale na soncu.

Smerokaz

Mukica

A tudi te imajo rade svoj mir. Božanja in motenja živali ne priporočam. Ravno, ko sem to želela storiti sama, sem v istem momentu videla, kako je ena izmed njih kar močno odrinila otroka, ki jo je pobožal po trebuhu. A se je izkazalo, da je z njim vse v redu.

Končno na vrhu

Velika planina

Ko sva dosegla najin cilj – prekrasno in edinstveno Veliko planina, sva okrog pohajkovala še dobro uro in si ogledovale koče in čudovite razglede z vseh možnih točk. 

Razgled

Dvanajsta ura se je približevala in nama je začelo v želodcih pošteno kruliti, še posebej meni 😀 Odločila sva se poiskati gostilno Zeleni rob, kjer sva se odločila za porcijo golaža in porcijo ajdovih žgancev. Oboje je bilo zelo okusno, kot se za hribe spodobi. Moj namen je bilo hrano slikati, a, ko je stvar prišla na mizo, sem od lakote na fotko pozabila :/

Koča

Potem sva hodila dalje in si še naprej ogledovala čudovito okolico. Kasneje sem si privoščila tudi okusen sladoled 🙂

Vsega skupaj sva hodila približno 4 ure. Hoditi nama ni bilo težko, saj pot ni bila prenaporna. Večino tega časa sva raziskovala na samem vrhu.

Domov sem se vrnila zadovoljna. Narava me je tako zelo sprostila, da sem se počutila, kot bi preživela 3 dni v toplicah 🙂

Kdaj si pa ti nazadnje obiskala Veliko planino? Če je še nisi, oziroma, če je od tega preteklo že dolgo časa, ti priporočam, da se tega čimprej lotiš ?

Leave a Reply

Ko napišem naslednji prispevek se slišiva po e-mailuSPREMLJAJ ME
+