Zadnja leta že čisto zares preživljam vikende, kot kakšna stara mama. Čeprav je biu kljub takim dejavnostim tale kar pester.
V soboto sem pekla, bila pa tudi na kosilu. Saj veš, če se ubadamo že s peko sladice, je fino če gremo na kosilo vn 🙂 in padla je pica! ? kasneje pa sem lahko spečeno pecivo ponudila živahneme nečaku, ki je izmozgal kanček moje zadnje energije. Aja, dopoldne mi je pa uspelo tudi nohte nalakirat 🙂 se zdepilirat in malo nalepotičit. Kar mi med tednom nikakor ni uspelo.
V nedeljo sem zopet dobila povabilo na kosilo na katerega sem se odzvala pritrdilno. Kosilo sem pojedla v Veraceju. Za predjed pršut za glavno jed pa njihova legendarna pica. Ne vem kdaj sem nazadnje kar dva dni zapored jedla pico!
Kasneje je sledil obisk pri očetu v bolnišnici. Danes so ga končno spustili domov ?
Nekaj ljubezenskih bolečin sem tudi preživela – teh v zadnjem mesecu nikakor ni bilo malo – bilo mi je (in še vedno je) zelo težko, in upamo, da se kmalu umirijo ?
